Soočanje ali beg?

Življenje je polno presenečenj, vzponov in padcev. Kadar je hudo, kadar boli in  smo “na dnu”, sta možna dva odziva: soočanje ali beg.

Lažja in bolj nagonska izbira je beg,  ni pa vedno tudi najbolj optimalna, najbolj zrela. Beg nam je vedno na razpolago. Velikokrat nam tudi okolje prav svetuje beg, nam ponuja “berglo”.

Kadar je naše življenje v nevarnosti absolutno izberemo beg. A velikokrat ne gre za življenjsko nevarnost ampak za nevarnost smrti našega ega, idealov in iluzij.

Soočanje zahteva od nas, da pogledamo bolečini, strahu, resnici in spremembi v oči.

Zahteva, da gremo čez težko nevihto, ki nas bo “slekla do nazga” in nas zrušila do fundamenta, zato, da se potem spet skupaj sestavimo. Da se na novo rodimo ali prerodimo.

Soočanje je proces, ki lahko traja. Vedno traja veliko dalj, kot smo si mislili a ne?

Soočanje zahteva pogum, potrpežljivost, zrelost….ali nam pomaga, da dozorimo….skozi proces.

Sama nisem hitro odzivna pri sprejemanju sprememb in soočanjem. Potrebujem čas, da si priznam, sprejmem, dojamem. Vendar, ko se to zgodi, je zrelo.

Ni pomembno kako dolgo traja proces soočanja in sprejemanja…pomembno je, da gremo skozi ta, velikokrat boleč in travmatičen proces, kajti….če iz njega zbežimo……se ne bomo spremenili, ne bomo zrastli in ne bomo prinesli zrelo, novo odločitev in spremembo.

Posledično ne bo novega življenja, novih vzorcev.

Z begom pred soočanjem, bomo ostali tam, kjer smo, sicer se bomo počutili domače, a ne bomo mogli dolgo zdržati.

Življenje nas vedno sili v rast in nam prinaša situacije, v katerih bomo ponovili isti cikel….znova in znova….dokler se ne soočimo in ne gremo skozi proces. Dokler težavo ne “nadrastemo”.

Proces soočanja je hkrati proces trpljenja ega. Proces novega rojstva, ki je boleče je tisti, ki nas korenito spremeni.

Soočanje s seboj, v tišini in poslušanje, čutenje vsega, kar je trenutno v nas…..je najtežje delo in hkrati najbolj pomembno.

Ana Apsara Colja