Jogijsko dihanje se precej razlikuje od  dihanja v  vsakdanjem življenju. Dihanje v vsakdanjem življenju je površno in plitvo. Kadar izvajamo Pranayamo (jogijsko dihanje) se zavedamo svojega diha in ga kontroliramo, dihamo skozi nos.

Zakaj je pomebno da pri jogi dihamo skozi nos?

Ker skozi levo in desno nosnico tečeta glavna energijska kanala: Ida in Pingala, ki sta direktno povezana z delovanjem živčnega sistema in z nivojem dovajanja življenjske energije, Prane v telesu. Oba kanala se združujeta v Ajna čakri, (prostor med obrvema) kjer se srečata s Šušumno, ki predstavlja glavni energijski kanal v telesu in teče po hrbtenici od trtice do temena.

Kadar dihamo skozi nos mehansko vplivamo na stabilizacijo živčnega sistema, na uravnavanje energijskih kanalov in na dovajanje življenske energije v telo.

Pri dihanju skozi usta ti procesi ne potekajo direktno, saj zrak gre direktno v pljuča.

Jogijsko dihanje je poglobljeno, aktivno in enakomerno. Obstaja veliko različnih jogijskih tehnik dihanja in vse boste lahko spoznali na tečaju. Vsem dihalnim tehnikam je skupno to, da imajo blagodejen učinek na naše telo, um in duh.

 Zadrževanje asan, brez pravilnega dihanja ne omogoča učinkovito  odstranjevanje energijskih blokad iz telesa. Tako kot sesalec če ni vklopljen v elektriko ne posesa prah učinkovito.

Efekt jogijskega dihanja lahko začutite že po nekaj vdihov in izdihov.  Začutili boste sproščanje napetosti vaš um pa se bo umiril.

Cilj jogijskega dihanja (Pranayame) je kontrola in širjenje vitalne energije (Prane) po celem telesu in povečevanje dihalne kapacitete.

Eden od najbolj ključnih pozitivnih vplivov jogijskega dihanja je vpliv na naš Avtonomni živčni sistem.

Deli telesa, na katere vpliva Avtonomni živčni sistem, so srčne mišice, gladke mišice in žlezna tkiva. Gladke mišiče avtonomnega živčnega sistema vključujejo pljuča, jetra, tanko in debelo črevo, reproduktivne organe, itd. Žlezna tkiva vsebujejo dve vrsti žlez; endokrine – nadledvične žleze, ščitnica, hipofiza, in pa eksokrine žleze – trebušna slinavka, znojnice, dišavnice, lojnice.

Živčni sitem se deli na simpatično in parasimpatično živčevje.

Simpatični  živčni sistem (SŽS) se vklopi, kadar  smo v situacijah,  ki zahtevajo  »boj ali beg« odziv. Kadar se vklopi, smo sposobni zbrati energijo, da dokončamo nalogo, ki je lahko povezana z nekim delom  ali je povezana z našim bojem za obstanek. SŽS torej se odziva na stres.

Ta SŽS odziv je zelo potreben v določenih situacijah vendar, če  so ti odzivi prepogosti zaradi preobremenjenosti bosta naše telo in um trpela. Odzivi SŽS povzročajo prevelik pretok krvi v gastointestinalnem traktu in ta povečan  krvni pritisk, ki traja dalj časa prej ali slej povzroči težave s prebavo, kardiovaskularne bolezni, živčnost, težave s spanjem itd.

Se pravi pomembno je, da se naučimo izklopiti in sprostiti, kajti dolgotrajni odzivi SŽ povzročijo kronično utrujenost in konstantno sproščanje stresnega hormona kortizola.

Ohranjanje visokega nivoja kortizola v krvi uničuje zdrave mišice, kosti, celice in slabša imunski sistem, slabi prebavo, in zmanjša endokrine funkcije. Destruktivni učinki kroničnega stresa povečujejo možnost za nastanek kroničnih obolenj in prezgodnjo smrt.

V kontrastu pa je Parasimpatični živčni sistem (PŽS) sistem za dolgoročno preživetje. Spodbuja počitek in regeneracijo. Parasimpatično živčevje vpliva na: slinjenje, solzenje, uriniranje, iztrebljanje, prebavo. Poleg tega ta sistem preusmeri pretok krvi nazaj v center telesa in nam pomaga, da si opomoremo po stresu.

Parasimpatično živčevje karakteristično začne delovati počasneje kot simpatično živčevje, njegovi učinki pa ne delujejo tako intenzivno. V tem sistemu dvojnega oživčenja dobi večina organov živčne impulze tako iz simpatičnega kot parasimpatičnega živčnega sistema. Medtem ko sta ta dva živčna sistema aktivirana pod različnimi okoliščinami, pa sta oba ključnega pomena za naše preživetje in dobro počutje.

Jogisjko dihanje ima direkten vpliv na naš dihalni sistem. Ta je tesno povezan z možgani. Z jogijskim dihanjem lahko zavestno skozi možgane vplivamo na naš živčni sistem tako, da podpiramo njegovo delo ter ga uravnovešamo.

Obstajajo dokazi, da jogijsko dihanje vpliva na zmanjševanje srčnega utripa, na priklop parasimpatičnega živčnega sistema, na pospeševanje procesa asimilacije in regeneracije, kar posledično zmanjšuje tesnobo in stres.

Na joga tečaju se na začetku učimo kako aktivno dihati skozi trebuh, pljuča in kako povezati oboje v t.i. Polni jogijski dih.

1. Trebušno dihanje ki je kontrolirano in aktivno zaradi premikanja trebušne prepone stimulira kranialni živec in vklopi delovanje PŽS, kar omogoča sprostitev napetosti in stresa. Dihamo tako, da opazujemo dvigovanje trebuha z vdihom in spuščanje trebuha z izdihom. Najprej dihamo spontano, potem pa aktivno (podaljšujemo vdih in izdih in dihamo enakomerno). Prsni koš pri trebušnem dihanju miruje. Trebušno dihanje lahko aktivno uporabljamo v različnih asanah. V sedečem položaju, v predklonih, zasukih, v določenih inverznih in stoječih asanah.

2. Prsno dihanje vpliva na povečevanje naše respiratorne kapacitete; vpliva na delovanje priželjca, kar aktivira boljši imunski odziv. Prsno dihanje vpliva na naše možgane in izboljšuje naše razpoloženje. Dihamo tako, da opazujemo dvigovanje in širjenje prsnega koša z vdihom, ter spuščanjem in ožanjem prsnega koša z izdihom. Najprej dihamo spontano, potem pa aktivno (podaljšujemo vdih in izdih in dihamo enakomerno). Trebuh pri prsnem dihanju miruje. Prsno dihanje uporabljamo predvsem v zaklonih, ko more biti trebušni center aktiven zato, da varuje križ.

3. Polni jogijski dih pomeni povezovanje trebušnega in prsnega dihanja. Vdih se začne v trebuhu nato pa polnimo še pljuča in pljučne vršičke. Pri izdihu praznimo najprej pljuča in na koncu trebuh. Dihanje naj bi bilo čim bolj povezano in brez zadrževanja. Polni jogijski dih uporabljamo v zasukih, v določenih sedečih, stoječih in inverznih asanah, ki ne zahtevajo aktivacijo trebušnega centra in omogočajo prsno dihanje.

 Polno jogijsko dihanje:

• Sprošča kronično napetost v mišicah, ki se nahajajo v trebušnem in prsnem delu (prebavne, srčne in respiratorne mišice)
• Povečuje dihalno kapaciteto in lajša bolezni pljuč, kot je astma itd.
• Vpliva na dobro nevronsko povezavo v kardiovaskularnem sistemu
• Pospešuje proces razstrupljanja skozi povečano izmenjavo ogljikovega dioksida in kisika v pljučih
• Stimulira delovanje avtoimunskega sistema skozi povečevanje pretoka energije v endokrinem sistemu
• Umirja um in vzpostavlja fizično – mentalno ravnovesje.
• Povečuje pretok vitalne energije (prane) v telesu hkrati pa nas relaksira skozi vklop delovanja PŽS.

 Ana Ugrinovska Kapun