Način življenja sodobnega človeka je stresen in telesu neprijazen. Večina ljudi na zahodu dela preveč in enostavno ima premalo časa, da skrbi za svoje telesno zdravje.

Dolgo sedenje v pisarni, konstanten stres in izvajanje enakih nesimetričnih in nepravilnih telesnih gibov leta in leta, vse to prispeva k temu, da začnemo po 35. letu pogosteje čutiti bolečine v križu, v ramenih in vratu, več je glavobolov, težav s spanjem, poslabša se prebava itd.

Redna jogijska praksa (dvakrat na teden) lahko veliko pripomore k izboljšanju telesne drže, k povečanju prožnosti mišic in drugih tkiv ter  k večjemu mišičnemu tonusu. Posledično se lahko postopoma znebimo kroničnih bolečin, ki so nas opozarjale, da nekaj moremo spremeniti.

V vsakdanjem življenju oziroma pri vsakdanjih opravilih je prsni koš pogosto zaprt, zgornji del hrbta pa okrogel. Če ne delamo asane, ki raztezajo prsne mišice in krepijo zgornje hrbtne mišice, prej ali slej se bo naša pravilna drža  porušila. Posledica tega je pretirana ukrivljenost v prsnem delu, grbavost oz. kifoza.

Za izboljšanje drže v prsnem delu in zgornjem delu hrbta so pomembni Zakloni: Kobra, Kamela, Bojevnik1, Most, Lok.

Telesna drša se lahko poruši tudi zaradi ponavljajočih se obremenitev ali gibov. V tem primeru pogosto prihaja do ukrivljenosti hrbtenice v levo ali desno stran- skolioza.

Za izboljšanje drže v primeru skolioze je potrebno izvajati Zasuke: sedeče, stoječe in ležeče.

Zaradi sedenja prihaja do pretiranega krajšanja fleksorjev kolka in daljšanja ekstenzorjev kolka, kar na dolgi rok povzroča spremembo v postavitvi medenice. Medenica se posledično obrača naprej, kar povzroča povečanje ukrivljenosti v lumbalnem- ledvenem delu- lordoza. 

Zaradi rordoze so pogoste bolečine v križu. Razlog za pretirano lordozo so tudi prešibke trebušne mišice.

Za izboljšanje drže v  ledvenem delu so pomembne asane za krepitev trebušnih in spodnjih hrbtnih mišic, ter asane, ki raztezajo fleksorjev kolka hkrati pa jačajo ekstenzorje kolka: Kobilica, Čolniček, Deska, Lok, Kraljevski golob, Šivin ples itd.

Za boljšo telesno držo so pomembne tudi inverzne asane in zakloni. Vplivajo na podaljšanje prostora med vretenci kar izboljšuje pretok hranljivih medvretenčnih tekočin in povečujejo prožnost hrbtenice: Sveča, plug, predklon, klešče itd.

Pri učenju jogijskih tehnik ima na začetku zelo pomembno vlogo učitelj, ki lahko na uri popravi nepravilno držo. Učenje jogijskih položajev brez skrbnega očesa izkušenega učitelja lahko pripelje do  poškodb.

V vsakem jogijskem položaju je pomembna pravilna telesna drža, saj ta mogoča, da vztrajamo v položajih brez tveganja za nastanek poškodb. S pravilno postavitvijo v položajih lahko sprostimo energijske blokade ter omogočimo nemoten pretok energije po hrbtenici. Tako ciljno vplivamo na določen organ in mišico.

 Navedla bom pet ključnih značilnosti, ki omogočajo optimalno  telesno držo. Te so najbolj univerzalne in precej pomembne v jogijskih položajih.

1. 1. Podaljševanje hrbtenice

Med jogijsko prakso je zelo pomembno, da zavestno podaljšujemo in ravnamo hrbtenico. Na ta način dovoljujemo pretok prane (življenjske energije) po hrbtenici in hkrati povečujemo prostor med vretenci. To vretencem omogoča, da dobijo dovolj hranilne medvretenčne tekočine. Podaljšana hrbtenica podzavestno vpliva na povečanje naše samozavesti in dviguje naše razpoloženje. Kadar podaljšujemo svojo hrbtenico, krepimo zgornje hrbtne mišice in odpiramo prsni koš.

2. Ramena stran od ušes

Naravni odziv telesa na stres je podzavestno dvigovanje ramen gor proti ušesih in s tem ustvarjanje napetosti v vratu in ramenih. To počnemo v času dela, kadar smo pod stresom in se ne zavedamo svoje telesne drže. Ta navada postopoma lahko povzroči resne bolečine v ramenih in vratu, celo glavobole in napetost.

Med jogijsko prakso zavestno spuščamo ramena dol in se učimo sprostiti vrat in ramena med položaji. To nam omogoča, da se napetost v teh delih sprosti in da se energijske blokade razbijejo. Po praksi, kjer smo bili pozorni na držo ramen in vratu, lahko občutimo olajšanje. Kasneje, po redni praksi, se začnemo zavedati položaja ramen tudi med delom, kadar smo pod stresom in jih zavestno sprostimo.

3. Pravilna postavitev medenice

Zaradi prešibkih trebušnih mišic in dolgotrajnega sedenja z leti prihaja do porušenja postavitve medenice in s tem porušenja pravilne telesne drže. To posledično vpliva na nastanek bolečin v križu, kasneje  v vratu, sesuje se tudi celotna postavitev hrbtenice, kar vpliva na pretok energije. Slab pretok energije po hrbtenici vpliva na delovanje živčnega sistema in hormonov. To pa posledično vpliva na nepravilno delovanje organov. Tako se z leti naš celoten sistem postopoma ruši.

Zato med jogijsko prakso je zelo pomembno zavestno popravljanje lege medenice. To počnemo z aktivacijo mišic medeničnega dna in spodnjih trebušnih mišic v določenih jogijskih položajih. Kasneje se to delo poglobi z uporabo energijske zapore (Moola bandha).

Brez postavljanja medenice v optimalen položaj med jogijsko prakso lahko povzročimo poškodbe v ledvenem delu. Pri učenju pravilne postavitve je ključna asistenca učitelja.

4. Pravilna razporeditev teže

Večina ljudi  ne razporeja svojo težo na obeh nogah enako. Vsak od nas ima svojo »stojno nogo«. Če se ne zavedamo, potem s tem početjem preveč obremenjujemo eno stran telesa (gleženj, koleno, kolk), kar posledično vpliva na porušenje ravnovesja v hrbtenici in obrabo sklepov na »stojni« nogi.

Skozi jogijsko prakso se učimo prenašati težo v položajih na obeh nogah hkrati. Učimo se zavestno čutiti težo, ki je enakomerno razporejena na obeh stopalih in s tem omogočimo, da smo nacentrirani. Na ta način enakomerno krepimo obe nogi, kar vrača ravnovesje v hrbtenici. Naša telesna drža se izboljšuje.

5. Optimalni koti

Med jogijsko prakso je pomembno, da postavljamo sklepe v optimalen položaj tako, da ne raztezamo vezi okrog sklepov. Pretirano raztegovanje vezi okrog sklepov ne krepi naše sklepe ampak ravno nasprotno,  povzroča nestabilnost v sklepih in poškodbe.

Pri pravilni postavitvi sklepov v položajih je kritična asistenca izkušenega učitelja. Kadar se položaji izvajajo optimalno, se kosti in sklepi krepijo ter ostajajo prožni, zaradi pretoka tekočine, ki jih hrani. To nam omogoča vzdrževanje dobrega telesnega zdravja in drže.

Pripravila: Ana Ugrinovska Kapun