1. Zakaj je potrebno dihati skozi nos? Zakaj ne izdihnemo skozi usta?

Pri vdihu skozi nos se zrak ogreje, navlaži in prečisti, poleg tega na ta način vdihnemo tudi prano (življenjsko energijo), ki se nahaja v zraku.
Z izdihom skozi nos le-tega podaljšamo in se na ta način bolj temeljito sprostimo.
Pomembno je dihati neslišno, sproščeno in globoko. Pri dihanju skozi nos lažje nadzorujemo pretok zraka v in iz telesa, na ta način kontroliramo dihanje, se hitreje sprostimo in umirimo um.

2. Jogijsko dihanje se mi zdi prisiljeno. Ali je potrebno ves čas tako dihati ?

Jogijsko (ali popolno) dihanje je namenjeno odpravljanju nepravilnih dihalnih vzorcev. Ker vključuje tudi dvig ključnice, je rahlo ‘prisiljeno’, zato ni namenjeno uporabi v vsakdanjem življenju, pač pa navajanju na pravilno, globoko dihanje s trebuhom (preponsko dihanje) in prsnim košem. (Več o pravilnem dihanju…).

3. Zakaj je potrebno dihati s trebuhom? To se mi ne zdi naravno! Trebuh mi bo ‘zlezel ven’!

Trebušno dihanje je najbolj naraven in hkrati najbolj učinkovit način dihanja. Žal ga večina ljudi, še posebej žensk, zaradi različnih razlogov (stres, napetost, nepravilna drža, premalo gibanja, pretesna oblačila) v vsakdanjem življenju ne uporablja. Z redno vajo in zavedanjem bo ta način dihanja zopet postal naraven in samoumeven, tako kot tudi njegovi veliki blagodejni učinki na naše psiho-fizično počutje!
Res, da mora biti, če hočemo izvajati trebušno dihanje, trebuh sproščen, vendar pa s krepitvijo trebušnih mišic prepreimo njegovo povešanje. Naj še enkrat poudarimo, da ima nepravilno dihanje zelo negativen vpiv na naše zdravje in počutje!

4. Zakaj se mi pri izvajanju jogijskega (oziroma globokega) dihanja vrti v glavi?

Do vrtoglavice verjetno pride zaradi enega od spodnjih razlogov:
1) Če PREHITRO izdihnemo VELIKO zraka, se zniža nivo ogljikovega dioksida v krvi, kar zoži žile v možganih. Pojavu rečemo hiperventilacija. Podobno se npr. zgodi, ko zelo intenzivno napihujemo balon.
Rešitev: izdih naj bo počasen, sproščen in enakomeren ter seveda skozi nos.
2) Če je naše dihanje običajno precej plitvo (morda dihamo le z vršički pljuč več), potem vadba globokega dihanja (več) zmanjša pritisk v prsnem košu med vdihom, kar ima za posledico vsrkavanje venozne krvi še posebej iz možganov, kjer se tako tudi zniža krvni pritisk. Pri ljudeh s (pre)nizkim krvnim pritiskom lahko to povzroči občutek vrtoglavice.
Rešitev: če izvajamo globoko dihanje v leže, dvignemo noge navpično na trup, da se pritisk popravi in vrtoglavica izgine. Kljub temu nadaljujemo z vadbo globokega dihanja, sčasoma bi se moral organizem na to navaditi in vrtoglavica prenehati.

5. Na vadbi učite naj opazujemo dihanje, vendar to ni enostavno! Misli mi zelo hitro, pogosto že po nekaj dihih uidejo drugam! Kdaj mi bo uspelo bolj se osredotočiti?!

Naš um nenehno išče in se odziva na dražljaje iz okolja, ki jih prejema preko čutov. Ves čas skače z misli na misel. Tako je že več let in desetletij.
Na vadbi joge smo se morda prvič v življenju začeli zavedati kvalitete našega dihanja in nanj zavestno vplivati, z namenom njegove umiritve. Tako kot učenje vsake spretnosti, tudi učenje spremljanja dihanja in usmerjanja pozornosti navznoter, še posebej pa umirjanja uma, terja svoj čas. Lotiti se ga moramo s potrpežljivostjo, disciplino in predvsem s sprejemanjem trenutnega oziroma dejanskega stanja.
Bolj kot to, koliko časa nam uspe um ohranjati na spremljanju dihanja, je, na začetku, pomembno to, da se čim večkrat, ko um uide drugam, tega zavemo in ga vsakič, vztrajno in potrpežljivo, usmerimo nazaj na dih. Pri tem je ključnega pomena ohranjanje sproščenosti in mirnosti uma.

6. Zakaj naj bo (pri dihalnih vajah) izdih dvakrat daljši od vdiha in kakšno korist imamo od zadrževanja zraka?

Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pljuč prej temeljito izpraznili. Izdih mora biti tih (tako kot vse dihanje) in telo pri tem sproščeno. Več porabljenega (slabega) zraka kot bomo izdihnili, več svežega (bogatega s kisikom) lahko vdihnemo.
Vadba 2:1 dihanja, kjer je izdih dvakrat daljši od vdiha, ima blagodejni učinek na avtonomni živčni sistem. Če lahko vsaj tri sekunde SPROŠČENO vdihavamo in šest sekund izdihavamo zrak, bo to upočasnilo utrip srca in povzročilo subjektiven vtis sprostitve. Blagodejen je tudi vpliv na strah in živčnost. Poudarimo še, da ves čas dihamo skozi nos!
To je hkrati lep primer, kako lahko zavestno vplivamo na procese, ki so običajno pod kontrolo avtonomnega živčevja (in torej izven našega zavestnega vpliva). Različne metode dihanja imajo torej lahko vpliv na funkcije, ki so običajno pod kontrolo nezavednega. Nenormalni vzorci dihanja lahko stimulirajo avtonomne reakcije povezane z napadi panike, nervozo in kronično preobremenitev simpatičnega živčevja. Nasprotno, tiho, globoko in enakomerno dihanje vpliva na avtonomne povezave, ki upočasnjujejo bitje srca, znižujejo krvni tlak in nas tako pomirjajo in vzbujajo občutek čustvene stabilnosti.

Iz spletne strani: (http://www.cityoga.org/?page=joga_vaje&sub=joga_faq#top)