fbpx
Get Adobe Flash player

O hormonskem neravnovesju in delovanju nadledvičnih žlez

Morda ste le utrujeni …

Ste utrujeni, pa se ne morete odpočiti in vam tudi med dopustom ni uspelo napolniti baterij?
»Najpogostejši simptom hormonskega neravnovesja je kronična utrujenost,« pravi dr. Toljanova.
»Hormon, pri katerem najpogosteje najprej ustvarimo neravnovesje, je kortizol – hormon stresa. To je hormon, za katerega mislimo, da ga imamo na voljo, kolikor si želimo, in se lahko izčrpavamo in izčrpavamo z mislijo, da se bomo spočili, ko bomo končali projekt, preuredili hišo, šli na dopust … S kortizolom je povezan inzulin – hormon, ki nam omogoča, da preživimo, ko nimamo hrane, ki omogoča, da se ustvarja energija, ko ne jemo, a če jemo preveč in slabo hrano, uničujemo inzulin in potem pride do odpornosti na inzulin in diabetesa zaradi starosti oziroma diabetesa odrasle dobe, a za to vrsto diabetesa oboleva tudi vedno več otrok. Torej sta inzulin in kortizol hormona, pri katerih najpogosteje pride do motenj. Vedno več ljudi pa trpi tudi za menopavzo, perimenopavzo, andropavzo in obolenji ščitnice, pri kateri gre za vnetja, vozle, hipertiroze, hipotiroze.«

Vas obliva ali trese?

Ščitnica je žleza, ki nadzoruje presnovo oziroma to, kako izkoriščamo hrano, koliko imamo energije, nadzoruje vzdrževanje toplote.
S ščitnico imajo težave tisti, ki jim je ves čas vroče, in tisti, ki jih rado zebe, ali pa ljudje, ki se neuspešno, čeprav s pravimi pristopi, bojujejo z debelostjo. Na težave s ščitnico opozarjajo tudi suha ali prepotena koža, izpadanje las, suhi lasje, bolečine v mišicah, nagnjenost k pogostim okužbam ušes, grla, nosu, utrujenost in oteklost čez cel dan.
Če imate oslabljeno ščitnico, boste torej utrujeni ves dan, kar ne boste se mogli zbuditi, v nasprotju z znaki pomanjkanja kortizola, ki bo začel delovati zvečer, ko boste kar živeli, ponoči boste brez težav budni, zjutraj pa spet utrujeni … tako boste hitro spremenili ritem.
Ko ste pod stresom in imate visok nivo kortizola, vam ta ne dovoli, da bi zaspali (ko boste legli v posteljo, se vam bodo po glavi pletle različne stvari). Vendar kortizol enkrat pade in vi zaspite, a je to že čas, ko bi bilo treba vstati, in potem imate zamenjan ciklus, telo pa ne deluje dobro, ker bi se moralo obnavljati ponoči, ne pa čez dan, kar pogosto pelje tudi do pojava depresije.

Velik stres vedno pelje v hormonsko neravnovesje

Pri spopadanju s stresom nadledvična žleza izloča hormona stresa adrenalin in kortizol, hormona, ki nam rešujeta življenje, saj nam omogočita, da se hitro odzovemo, če proti nam drvi avto.
To je dobro, če živite tam, kje ni avtomobilov in se to zgodi enkrat na leto, a če živite v mestu, vas ne bodo napadali le avtomobili, temveč tudi roki v službi, otroci, mož, prijateljice, starši. Preveč boste pod stresom.
Vaše nadledvične žleze bodo nekega dne rekle stop, ne moremo več. Potem ko so izločile ogromno kortizola, ga bodo verjetno nehale izločati toliko, kot bi ga potrebovali, in izločati bodo začele adrenalin, kar lahko občutimo kot stanja napetosti, razdražljivosti, ko nas nekdo le narobe pogleda in že izbruhnemo.
Saj ste že srečali takšne ljudi. To so ljudje s pokurjeno nadledvično žlezo. Trpijo za sindromom izgorelosti, ki se nazadnje izrazi kot depresija. Takšnim ljudem je treba najprej povsem pomiriti telo in obnoviti nadledvični žlezi.
Umakniti jih moramo od vsega, kar proizvaja stres, jim dati vitaminsko terapijo, ki bo žleze spet nahranila, ponuditi sproščanje, jogo in meditacijo, ki bosta uravnovesila hormonsko stanje, in hormonsko terapijo s kortizolom.
Pri ljudeh, ki trpijo za izgorelostjo, kortizol skače od majhnih do zelo visokih vrednosti, drugi hormoni pa se ustavijo. Sledijo prezgodnji nastop menopavze, andropavze, ščitnična obolenja, lahko pa tudi bolezni, kot sta rak in kap, ki nastane v fazi, ko telo brez kortizola deluje le še na adrenalinu.

Depresija?!

»’Hiperstanja’, pri katerih imamo preveč kortizola in smo ves čas pod stresom in naviti kot ura ter ne moremo spati, peljejo do klinične slike depresivnega sindroma in praviloma končate na antidepresivih.
Če vam bo zdravnik zaradi takšnega stanja (zaradi iztrošenega kortizola lahko tudi obležite, nimate več nobene energije, le filmi se vam še v neskončnost vrtijo v glavi, a ne morete niti zaspati niti se premakniti) predpisal antidepresive, boste hormonsko motnjo zdravili z zdravili, ki so usmerjena na simptome za depresijo, ne boste pa vzpostavljali ravnovesja kortizola, ki je glavni krivec za vaše (ne)razpoloženje.
Podobno je pri izpadanju las ob težavah s ščitnico, ki se zdravijo z različnimi losjoni za lase, ali težavah z debelostjo, zaradi katere boste morda jedli le še kot ptiček, ščitnica pa bo dobila signal: ‘Ta nič ne je. Umrl bo. Zapri, prenehaj.’ Ščitnica se bo ustavila, mi pa tudi s stradanjem ne bomo mogli več shujšati. Zato ščitnico morate podpirati s hrano,« opozarja dr. Toljanova in dodaja: »Če ne zdravimo vzrokov bolezni, se bomo torej vrteli le v začaranem krogu.«
Kortizol lahko zelo dobro uravnovešamo. Če imate visok kortizol, v vsakem primeru živite v določenem neravnovesju in jesti morate hrano, ki uravnoveša kortizol, to je hrana, ki daje dolgoročno energijo – največ zelenjave, olja, beljakovin. Česa ne smete jesti? Sladkorjev, gaziranih pijač, kofeina, saj zelo spodbujajo inzulin in spet peljejo do neravnovesja kortizola v telesu.