Rekla bi, da najbolj trpimo takrat, ko želimo nadzorovati , kontrolirati sebe, druge in življenje na splošno.

Življenje samo po sebi ne moremo nadzorovati zato kontrola in nadzor boli.

Vse, kar se nam bo v življenju zgodilo ne moremo nadzorovati. Kaj bodo drugi naredili tudi ne moremo nadzorovati. Ne moremo v popolnosti nadzorovati svoje otroke, partnerje, starše, prijatelje, niti sami sebe.

A vsi to delamo. To pravzaprav dela naš lažni Ego. Večji kot je naš lažni Ego, bolj si mislimo, da lahko nadzorujemo.

 A življenje nam bo vedno pokazalo, da se motimo :).

Najtežje je se prepustiti, zaupati, se osvoboditi navezanosti. Pustiti, da se zgodi kar se more, ne pričakovati, živeti dan za dnem. Večji kolerik ali “control freak” kot si, težje je to narediti. Kakšen hud boj z Egom je to! Uff!!!

Sama najboljše vem.

Najbolj srečni smo takrat, ko spustimo, ko zaupamo, da bo vse dobro, ko dojamejo, da nič ni pod našim nadzorom. Mi obračamo, Bog obrne! To je resnica.

Bolj ko se oklepamo, bolj ko želimo da je po naše, bolj trpimo. Šokirani smo, ko stvari ne grejo tako, ko smo si želeli, razočarani smo, ko zbolimo, ko nas partner zapusti, ko zgubimo službo, ko ne moremo imeti otroke, ko nas nekdo užali, nima rad, ko naši otroci niso taki, kot smo si želeli… itd.

Takrat se vse sesuje in trpimo. Ne dojamemo takoj, da nas življenje pripravlja na premik, na razvoj, na korak naprej. Treba je videti, kaj nam življenje sporoča, namesto da se oklepamo.

Spustimo kontrolo, spustimo nadzor, zadihajmo. Vse bo ok. Življenje že ve. Bog že ve. Zaupajmo. Osvobodimo se. Takrat se nam bo življenje razkrilo v vsej svoji luči.

Ana Apsara Colja