Kako s strahom?…

Pridejo obdobja v življenju…ko nas je strah.

Občutek strahu nas lahko ohromi, uniči. Še posebej, če je dolgo časa v nas in če se ga ne moremo znebiti. Strah blokira pretok energije v trebuhu in srcu, ustvarja vznemirjenost, tesnobo, nas zastruplja, hromi. V tem stanju težko se pravilno odločamo, težko normalno funkcioniramo, živimo.

S strahom v sebi ne moremo biti srečni.

S strahom se je treba soočiti, mu je treba pogledati v oči.

Kadar me je strah, vem, da se nečesa oklepam. V zavesti popolne osvobojenosti in nenavezanosti strah ne obstaja. Ni mesta zanj.

Kadar me je strah, se usedem, umirim in pogledam strahu v oči.

Vprašam se: Česa me je najbolj strah?

Čakam na odgovor. Ko odgovor pride, ga ozavestim, se ga zavedam v sebi.

Nato poiščem rešitev. Rešitev je, da opustim to, česar se oklepam. Da se tega osvobodim.

Vse lahko spremenimo. Vsaka naša trditev, ki  nas omejuje in zbuja v nas strah, je samo projekcija našega uma. Lahko jo spremenimo in s tem, bo strah postopoma izginil.

Kadar nas je strah, je potrebno delati na sebi, je treba spreminjati naš mentalni program.

Strah je priložnost za našo rast. Je signal telesa in uma, da razmišljamo narobe, da nekaj moremo spremeniti.

Pomembno je, da ne pustimo, da nas strah obvladuje. Sami ga lahko obvladujemo tako, da se takrat, ko pride, umirimo, poglobimo vase, se ga soočimo in naredimo vse, da se ga osvobodimo.

Tako imamo mi nadzor nad njim in ne obratno. Najslabše je, če iz strahu delujemo nagonsko.

To nas skoraj vedno vodi v nepravilne odločitve in dejanja.

Ana Apsara Colja