Temeljno besedilo filozofije joge, poleg Bhagavad Gite, so jogijske Sutre. Njihov avtor Patandžali je bil po zgodovinskih podatkih mojster joge in izjemen filozof. Veljal je tudi za pomembnega avtorja gramatike in sanskrta.
Sutre o jogi so nastale po vsej verjetnosti v 2.stoletju pred Kristusom. Nekateri v njih prepoznavajo močan vpliv budizma in janizma.
V nadaljevanju drugega dela Suter o jogi avtor navaja duhovno disciplino (nijame):
»2.32. Sauča-samtoša-tapah-svadhjaja-išvara-pranidhanani nijamah«.
Prevod:
Čistost, zadovoljna umirjenost, duhovna samodisciplina, študij duhovne literature in samoopazovanje, predanost Bogu.
Avtor navaja, da dolgotrajna duhovna disciplina (nijama) s časoma umiri naš um in čutila, naše želje in povzroči odnos nenavezanosti, ki je pogoj za umirjeno zadovoljstvo.
Zadovoljna umirjenost- SANTOŠA
Santoša pomeni, da smo skromni, hvaležni in zadovoljni s tem, kar imamo in se ne pritožujemo zakaj nekaj nimamo.
Santošo živimo takrat, ko čutimo in smo pomirjeni s tem, da to kar imamo v življenju je darilo, blagoslov in nam ni samoumevno. Hkrati zaupamo, da v življenju dobimo tiste stvari in lekcije, ki so potrebne zato, da rastemo in izboljšujemo svoj značaj.
V življenju nam je marsikdaj nelagodno, težko. Življenje je polno sprememb in od nas zahteva prilagoditev, sprejemanje, pomiritev s tem, kar je.
Ta pomiritev pa prihaja iz naše vere, da vse mine in da vse kar se nam dogaja je v končni sliki življenja VEDNO za naše najvišje dobro. Najvišje dobro v smislu duše in ne materije. To pomeni, da ni nujno, da bomo materialno uspešni, saj za pravo srečo je najbolj pomembna ljubezen in mir v duši. Brez tega nam nič materialnega ne more zares dati potešitev.
Brez te vere in zaupanja ne bomo mogli vzdrževati v sebi stanje zadovoljne umirjenosti. Naučiti se moremo, da nas ne skrbi za prihodnost, da se ne vznemirjamo zaradi sedanjosti, in ne žalujemo za preteklostjo.
S pomočjo samoopazovanja, manter, meditacije, joge, poslušanja in branja duhovne literature, si lahko pomagamo do Santoše (zadovoljne umirjenosti) oziroma se nanjo večkrat na dan spominjamo.
Iz zadovoljne umirjenosti pa lahko sprejemamo prave odločitve za prihodnost, ki niso narejene na hitro, z napačnimi vrednotami in iz strasti. Ko smo zadovoljno umirjeni smo v stanju vrline.
Zadovoljna umirjenost je stanje, ki ga čutimo takrat, ko umirimo um in čutila. Ponavadi to ne pride samo od sebe.
V tem kaosu v katerem živimo, ko smo “bombardirani” z milijon informacijami, ko vstajamo, gremo v službo, nato še opravljamo milijon drugih obveznosti in vlog… smo konstantno vznemirjeni in v pogonu… je težko biti zadovoljno umirjen.
Če bi živeli v naravi in ne bi bili toliko izpostavljeni hitrem tempu življenja in stresu, bi stanje zadovoljne umirjenosti bilo del nas popolnoma naravno. Zato imamo za ta čas v katerem živimo orodja, ki nam pomagajo vračati se nazaj v to stanje, ki naj bi nam bilo sicer naravno.
Ana Apsara