To se mi je vedno zdelo najtežje…..odločiti se pravilno.

Toliko enega stresa in tesnobe sem doživljala zaradi tega.

A sem se prav odločila?,

Kaj, če se bo izkazalo, da sem se narobe odločila?,

Ali sem pri odločitvi upoštevala vse dejavnike ?,

Ali se bom premislila?,

Kaj lahko zgubim?.

Pri vsaki večji odločitvi sem sebe popolnoma izčrpavala, ker je moj um mlel in mlel in mlel, dokler nisem postala popolnoma utrujena.

Petnajst letna praksa joge in meditacije mi je dala vsaj toliko, da se v trenutkih, ko sem popolnoma mentalno izčrpana in se ne morem odločiti, usedem in začnem meditirati.

Izklopim um. Zadiham, globoko. Misli izginejo. Se osvobodim vsega. Tudi telesa. Občutkov. Vonjav. Prostora. Lebdim. Uživam v osvobojenosti. Ne mislim o ničemer. Nič me ne vznemirja. Distanciram se od tega življenja, od svojih težav in želja. Odpotujem daleč stran. Pogledam od daleč na to svoje drobno, nepomembno življenje in dobim sporočilo:

Pa kaj se ti toliko obremenjuješ?. Saj je to samo eno od milijon tvojih življenj.

Ni napačnih odločitev. Kakorkoli se boš odločila, se boš nekaj naučila. V višji realnosti ni napak. So samo različne poti, ki jih izberemo. Vsaka pot nam bo prinesla nekaj “dobrega in slabega”. Ne, to dejansko ne obstaja: vsaka odločitev nam bo prinesla nove izkušnje, nove lekcije.

Tako brezveze je, da se bojimo neuspeha, da nas je strah napačnih odločitev. Ni potrebe. To vse doživljamo zaradi naše pogojenosti, zaradi uma. Um se boji neuspeha in ne duša. Duša je večna, neuničljiva, nepremagljiva, potuje in se uči, ničesar se ne boji.

Po tem sporočilu čutim v sebi ljubezen, svobodo, ni me strah. In se odločim, brez pritiska iz srca in ne iz uma. Levo ali desno, to ali ono. Vseeno je. Pot je pomembna.

Ana Colja