Jame in nijame so pomemben in nezanemarljiv del jogijske prakse. Potrebno jih je proučevati in na njih kontemplirati.

V drugem delu jogijskih suter  je navedenih pet moralnih zapovedi oz. načel (jam):

»2.30. Ahimsa-satja-asteja-brahmačarja-aparigraha jamah«.

Prevod:

Nenasilnost, resnicoljubnost, neprilaščanje, vzdržnost, nepohlepnost.

Jame niso omejene z nobenimi družbenimi okviri, veljajo splošno, vedno in za vse.

Drugo moralno načelo – RESNICOLJUBNOST

Resnicoljubnost pomeni ljubiti resnico.

To ne pomeni samo, da govorimo resnico ampak tudi da se zavedamo,  kdo zares smo v svojem bistvu.

Živeti resnico pomeni živeti v Božji milosti, s polnim zavedanjem svoje prave identitete.

Naša prava narava je večna, polna blaženosti in znanja.

Nismo to telo, smo duša, ki potuje iz enega življenja v drugo v neskončnem ciklu.

Selimo se iz telesa v telo, iz planeta na drug planet, v različna življenja, zaradi različnih izkušenj, ki si jih želimo.

V vseh svojih življenjih  pa ostajamo močno povezani v večnih odnosih s tistimi, ki jih imamo zares radi.

Kot majhna svetloba (Atman) duša, smo večno povezani v odnosu ljubezni z izvorom, Bogom iz katarega je ustvarjeno vse. On je tisti, ki nam omogoča, da živimo v vseh možnih različic in oblik.

O tem pišejo vsi Vedski spisi in Bhagavad Gita.

Resnica je, da smo vsi del Boga-Izvora, in vsi skupaj tvorimo celoto, smo del nje.

Resnica je, da je vsako živo bitje vredno spoštovanja,  je edinstveno in vredno ljubezni.

Resnica je, da smo vsi tukaj zato, da rastemo, da zorimo in se učimo,  da popravljamo napake iz preteklosti oz. čistimo naš karmični dolg.

Resnica je, da živimo v dualnem svetu, kjer se vse spreminja in kjer smo pogojeni s svojim telesom, umom.

Nad nami vedno bdijo trije nadloge: naše telo in um, drugi ljudje in  narava s svojimi nepredvidljivimi pojavi.

V materialnem svetu je neizogibno, da se bomo srečali z bolečino ob:

• Izgubi nekoga, ki ga imamo radi,

• ob bolezni in starosti,

• ob ljudeh in okoliščinah, ki nam bodo prinašali vznemirjenje in težave,

• ob neizoginem zapuščanju tega sveta in telesa.

Kdor misli, da se temu lahko izogne, živi v iluziji.

Resnica je, da ne obstajajo materialne rešitve za materialne probleme, obstajajo samo duhovne rešitve.

Ko živimo v resnici in z resnico, lažni ego razpade.

Lažni ego pomeni napačno poistovečenje s telesom, z materijo.

Pomeni iluzija, da nam nekaj, kar imamo pripada za zmeraj.

Mi smo duhovno bitje v materialnem telesu.

Nismo materija. Nismo naša čutila niti ne naš um. Ko dojamemo kdo zares smo, izginejo vsi naši neosnovani strahovi, izgine iluzija in spremenijo se naše vrednote, naš pogled na svet.

Pomembno nam postane naše poslanstvo. Sprašujemo se kako lahko služimo človeštvu avtentično iz svoje prave narave.

Pomemben nam je mir, ljubezen, sočutje.  Delujemo iz ljubezni, motivirani smo od znotraj in ne  od zunaj.

Govorimo resnico, ker jo vidimo in čutimo. Ni potrebe, da se pretvarjamo in govorimo laži.

Ljudem se kažemo taki, kot v resnici smo.

Vse težave, ki prihajajo v naše življenje sprejemamo mirno in iščemo zavetje v Božji milosti.

Bolj pomembno je, kako se odzivamo na to, kar nam življenje prinaša, kot tisto, kar nas doleti.

Vpliv težavnih situacij na nas lahko močno omilimo s svojim odzivom.

Zato je pomebno, da imamo znanje o svoji pravi identiteti, ker nam to realizirano znanje pomaga, da živimo bolj mirno in preprosto.

Živeti resnico pomeni živeti v Božji milosti, s polnim zavedanjem svoje prave identitete.

Mantra, ki v Vedskih spisih predstavlja Absolutno resnico, je mantra: AUM TAT SAT.

AUM- Predstavlja brezosebna oblika Boga, čista Božanska energija, sij Stvarnika, Izvorna energija.

TAT-Pomeni, da vse pripada Stvarniku, Izvoru, Bogu.

SAT-Pomeni delovanje na Zemlji v skladu z najvišjo resnico.

Z izgovarjanjem mantre, zavedajoč se pomena, dvigujemo svojo zavest in se približujemo Resnici, tako, da se povezujemo z Izvorom.