Ali ste vedeli da je lahko negativnost tako globoko vkoreninjena v nas, da jo sploh več ne zaznavamo? Negativnost včasih nosi masko, ki se imenuje »realnost«. Lahko racionaliziramo, da smo samo realni in da ne upamo delovati na osnovi sanj.

Ali razmišljate, da so pozitivni ljudje nerealni, da so naivni, da negirajo realnost in imajo glavo v pesek? Da, ko so v stiski, se delajo, da so veseli, se umetno smejijo?

Ali so res samo pozitivni idioti ali je nekaj več v tej pozitivnosti?

Vzemi to v razmislek: od kdaj, to, da stvari bodo šle narobe, pomeni, da smo realni? Od kdaj je to resnica? Da smo realni, ne pomeni da vzamemo negativen stav že na začetku, kot češ, treba je razmišljati o najslabšem. Ko gledaš na svet iz realnega stališča,  ne moreš, a da ne bi bil negativen če tvoja verzija realnosti je negativna. Če je tvoja verzija realnosti negativna, si pogojen da verjameš, da če je možnost, da kaj gre narobe, bo sigurno šlo in karkoli lahko gre dobro, bo tudi šlo narobe.

To naše nezavedno prepričanje nas dela negativne, brez, da bi se tega zavedali. Se pravi če je negativnost tako globoko vkoreninjena v nas, da jo ne zaznavamo več, kako lahko določiš ali si negativen? Kako lahko veš ali si v negativnem oblaku, zaradi katerega privlačiš napačne ljudi, napačne situacije, in napačne emocije?

Ta vprašanja ti lahko pomagajo, da zaznaš nivo negativizma v sebi:

•    Ali se pritožuješ ? Kako pogosto?
•    Ali veliko razpravljaš o tem, kaj vse je narobe na tem svetu nameto kaj je dobro na tem svetu?
•   Ali začneš dan s pritožbami kot so: grozno vreme, preveč prometa, nesposobna vlada, slaba ekonomija, neumni zakoni…. ?
•    Ali te privlačijo zgodbe, kje se dogajajo katastrofe, tragedije? Ali pri poslušanju slabih novic se odmakneš od televizije ali še bolj vneto gledaš?
•    Ali kriviš druge za slabe stvari, ki se ti zgodijo?
•    Ali misliš, da nimaš vpliva nad večina stvari, ki se ti zgodijo v življenju?
•   Ali se počutiš velikokrat kot žrtev?
•   Ali govoriš o tem, kaj ti je kdo naredil?
•   Ali si hvaležna za to kar imaš, ali čakaš, da boš hvaležna takrat, ko bodo šli stvari na bolje?
•   Ali meniš, da se tebi veliko slabega zgodi?

Če  nismo hvaležni, razen takrat, ko nam stvari grejo dobro, smo negativni. Hvaležnost je pozitivna energija. Če smo hvaležni, tudi za »slabe« stvari, ki se nam dogajajo (ker z njimi rastemo, se učimo in se spreminjamo) potem bomo privabili če več dobrega v svoje življenje. Če verjamemo, da se samo nam slabe stvari dogajajo, potem prevzemamo vlogo žrtve in se odrečemo svoji moč. Postajamo negativni.

Za razmislek: Kdo in koga krivimo, če se nam dobre stvari zgodijo?

Mar nismo mi odgovorni, če se nam nekaj dobrega zgodi: recimo se učimo in zaradi tega diplomiramo, treniramo in zaradi tega zmagamo na tekmi, se trudimo okoli veze  in zato imamo zdravo in globoko vezo itd.

Potrebujemo pogum, da se soočimo z resnico, da za dobre in slabe stvari v našem življenju, smo sami odgovorni. In ne glede ali se nam zdaj dogaja dobro ali slabo, zavestno bi mogli izbrati pozitiven odnos.

V razmislek: ali ste opazili, da pozitivni ljudje, nekako dobijo to, kar si želijo iz življenja, in tudi če kaj gre narobe, nekako grejo naprej, in so srečni?. Medtem ko negativni ljudje se venomer pritožujejo, žalujejo in obžalujejo, se spominjajo nesrečnih dogodkov in sploh ne opazijo dobre stvari v svojem življenju?

Torej…

1.   Prevzemimo odgovornost: ko mislimo, da so drugi krivi za naše trpljenje, bomo še bolj trpeli. »Ko razumemo, da vse je naša proekcija in izhaja iz nas, lahko se naučimo živeti mirno in zadovoljno« – Dalaj Lama.

2.     Prečrtajmo negativne misli in jih zamenjajmo z pozitivne. Razmišljajmo kaj se lahko  dobrega zgodi in ne slabega, v vsaki situaciji!

3.    Zavestno kreirajmo svoje življenje, na osnovi pozitivnih vizualizacij. Soočimo se s svojimi negativnimi mislimi in poiščimo rešitev, za vsako situacijo. Poglabljajmo se. Npr. Večina nas se boji zapuščenosti. Bojimo se, da tisti, ki so z nami, nas bodo zapustili. To je negativno razmišljanje. Pozitivno bi bilo da se vprašamo: Ali je moja sreča popolnoma odvisna od te osebe? In kaj, če me zapusti? Mar se ne odprejo nova vrata, ko se stara zaprejo?

Večina nas se boji izgubiti varnost. Npr: V službi sem pod stresom ves čas in bo samo še slabše. Ne morem veš zdržati. To je negativno. Pozitivno razmišljanje bi bilo: kaj vse lahko naredim, da zmanjšam stres v službi? Ali kaj pa če si poiščem novo službo? Kaj pa če bi po službi delala več na sproščanju stresa in napetosti?

Vedno obstajajo pozitivne rešitve, samo se je treba redno reprogramirati. Tako kot računalnik, ki se vsak dan posodablja. Mi se moremo tudi posodabljati in to redno. To je rast in delo na sebi :).

                                                                                                                                        Ana Colja