Je transformacija bolečine sploh možna? Zelo dober tekst, ki ga toplo priporočam kot iztočnica za meditacijo:
“Iz trpljenja so nastale najmočnejše duše. Najmočnejši karakterji so prebodeni z brazgotinami. Ko se naše notranje delo začne, dostikrat odkrijemo veliko nazadovanj in celo izkušamo travmatične situacije, ki nas korenito spreminjajo. Celo v najbolj normalni družini lahko najdemo emocionalne rane, ki so ostale iz otroštva. Ni nujno, da so te rane nastale naključno, ali v nesrečnih okoliščinah. Mogoče naša usoda, karma nas je pripeljala do njih z namenom, da se iz teh traum osebnostno razvijamo na določenem področju. Kar nas boli nas lahko paralizira ali nam lahko tudi pomaga da se preoblikujemo v močnejšo osebnost.
Potrebno je spremeniti perspektivo, kako gledamo na naše rane. Eden od pogledov je, da doživljamo naše rane kot nekaj svetega. Naše svete rane so lahko velik vir naše osebnostne rasti. Ko si dovolimo, da naše rane postanejo svete, dovolimo, da se naš ego prelevi v Dušo. Pema Chodron pravi, da večina nas misli, da moremo iti čez test, da rešimo problem, ampak pravzaprav nič ni popolnoma rešeno. Stvari se združujejo in po nekaj časa se ločujejo, gredo narazen. Tako fukcionira ta zakon. Zdravljenje pride iz tega da, dovolimo in naredimo dovolj prostora, da se vse to zgodi: prostor za žalost, prostor za radost. Dovolimo si narediti dovolj prostora v sebi. Naredimo svet prostor, v katerem bomo popolnoma prisotni in se zavedali naše bolečine.
Obstaja Indijska boginja, ki je znana po temu, da se nikoli ne zlomi. Ona je utelešenje lastnosti, da si celovit in zlomljen, znova in znova in znova. Ona je izraz zdravega popolnega uničenja , je arhetip ponavljajočih se sprememb. In zaradi tega, ker je sposobna popolnoma zlomiti, je tako močna. Se pravi prava moč ni v tem, da smo ves čas celi. Prava moč leži v sposobnosti, da se prilagodimo spremembam, ki prihajajo kot čas, ko smo zlomljeni in čas, ko smo ponovno celoviti ….iz celosti v zlomljenost in nazaj. To je utelešenje transformacije bolečine v moč. Zlomljenost se zgodi kadar doživljamo travmo. Ko postanemo spet celoviti, ostane brazgotina. Prilagoditev novi poti in situaciji, na katero smo postavljeni kot celoviti spet je spoštovanje svete rane. Lahko traja celo življenje, da končamo zdravljenje naših svetih ran, ampak – treba je začeti. Na poti do modrosti bomo izkusili veliko bolečin, ki jih bomo morali transformirati v moč.
Bill Plotkin je napisal: Pomislite kako se rodi biser. Drobec peska v školjki ustvari iritacijo, ki jo školjka želi izločiti tako, da drobec peska prekriva z več plasti sjajnih nanosov. In tako postopoma nastane biser, dragulj. Tako kot pesek v školjki se lahko preobrazi v biser, tudi bolečina v človeku se lahko transformira v moč.
V Tibetu pravijo: Vsako tragedijo je treba preobraziti v izvor moči. Na koncu koncev življenje je bolečina. Naučiti se moremo dobro prenašati bolečino. Obstaja umetnost kultiviranja svetih ran, ki jo poznajo najbolj srečni ljudje. Kot pravi Buddha: Bolečina je neizbežna; Trpljenje je izbira. Ko se upiramo bolečini ustvarjamo še več bolečine in temu rečemo trpljenje. Ko se naučimo objeti bolečino s toplo in umirjeno radovednostjo, lahko našo rano transformiramo v sveto rano in omejimo svoje trpljenje.
Leslie Fieger pravi: Vsak norec lahko teče proti svetlobi. Ampak samo mojster lahko pogumno obrne hrbet svetlobi in teče v temi, osvetljujoč si pot z lastno svetlobo. Bodimo pogumni da se obrnemo v svojo temo in se soočimo z lastno bolečino, da zasvetimo z lastno svetlobo in se soočimo z vsemi svojimi demoni in jih spremenimo v dragulje. Odkrijmo koliko ran lahko transformiramo v brazgotine in koliko bolečin lahko transformiramo v lastno moč. Dokler ne postanemo tako močni da lahko pozdravimo globljih ran celega sveta”.
Prevod članka iz “Fractal Enlightenment”.