V vrtcu sem začela postajati bolj pozorna na tiste otroke, ki naredijo nekaj dobrega. Otrokom sem naročila, da lahko v vrtec prinesejo rože za okraševanje vaz  na mizah za kosilo. Pohvalila sem pred vsemi deklico, ki jih je prinesla. Si lahko predstavljate, kakšen je bil izraz na njenem obrazu?. Se je kar stopila od zadovoljstva. Od takrat naprej otroci nosijo v vrtec rože, brez da jih opomnem. Zakaj?

To je moč pohvale.

Vsak od nas si želi biti opažen, pohvaljen. To nas hrani, motivira in nam daje voljo. Otroci imajo vzornike. Tisti, ki je izpostavljen, viden, je vreden sledenja in mu sledijo. Če bi izpostavljala tiste, ki ne poslušajo in počnejo neumnosti, bi tudi drugi isto počeli, samo da so opaženi.

Pri pripravi kosila vsak dan pomaga deset otrok. Vsak je zadolžen za pripravo ene mize. Preden začnemo s kosilom se ta glavni pripravljalec (otrok) zahvali vsakemu  posebej, za pomoč. Vsak od njih, ko sliši pohvalo, spremeni izraz obraza, ki kaže veselje, zadovoljstvo in ponos.

Otroci velikokrat med delom pridejo do mene in mi ponosno pokažejo izdelek. Kaj pričakujejo od mene?

Potrditev, da jim je uspelo, pohvalo.

Tako se gradi otrokova samozavest. Vsak uspeh, vsaka pohvala prispeva, da se otrok zgradi v močno in samozavestno osebnost, ki bo uspešno premagovala ovire in preizkušnje, ki jih prinaša življenje.

Besede, ki jih  otrok potrebuje vsakdan s strani staršev in učiteljev so:

• “Uspelo ti je”,
• “Bravo”,
• “Si videl, da lahko?”,
• Poglej zdaj kako lahko: lepo sediš/poslušaš/ hodiš, /pospravljaš/ se oblačiš/se obuvaš itd.
• “Kako si čedna v tej oblekici”
• “Zelo lepo si pomagal prijatelčku”
• “Danes imaš zelo dobro frizuro”
• “Nisi pozabil na navodilo, odlično” itd.

Da bi to počeli, moremo razviti sposobnost videnja in opažanja dobrih stvari. Če je naš um negativen in navajen, da opaža napake, bo to za nas veliko večji izziv, ki se ga  s treningom, da premagati.

To naše opazovanje dobrega in pohvala dela čudeže pri otrocih, je močno orodje motivacije. Otroci vsrkavajo naše obnašanje in v njihovo podzavest sidramo ta  program. Če mi otroke kritiziramo, bodo oni postali kritični do sebe in drugih.

Obstaja pozitivna kritika, vsi to že vemo . Ali jo uporabljamo?.

Npr:

“Danes v jutranjem krogu si težko sedel pri miru, vem da je to naporno in vem, da ti bo jutri šlo boljše”.

Za to, da spodbujamo in pohvalimo je potreben velik nadzor naših misli in besed.

Veliko pomaga, če se že zjutri, ko se zbudimo, zavestno naravnamo, da bomo pozitivni do sebe in do drugih in da bomo iskali dobro v sebi in v drugih.

Ana Colja