Beseda Svadyaya pomeni spoznavanje sebe.

Cilj te duhovne discipline (Nijame)  je samoopazovanje z namenom postati boljša različica sebe.

Sledeči stavek zelo dobro govori o tem, kaj dosežemo z rednim samoopazovanjem:

“Opazuj svoje misli, ker te postanejo besede. Opazuj svoje besede, ker te postanejo dejanja. Opazuj svoja dejanja, ker te postanejo navade. Opazuj svoje navade, ker te postanejo tvoj značaj. Opazuj svoj značaj, ker ta bo postal tvoja usoda”.

Nenehno izboljševanje svojega značaja je nikoli končan proces, ki nas pelje proti Božanskosti, proti Bogu.

Bolj ko delamo na sebi, bližje smo Bogu.  Najtežje je delo na sebi, ker zahteva utišanje uma in lažnega ega ter odstranjevanje vloge žrtve.

Najlažje je popravljati druge, najtežje pa sebe. Problem je v tem, da nam um in lažni ego preprečujeta, da vidimo sebe taki, kot smo.

To iluzijo, ki jo imamo o sebi lahko odstranimo s samoopazovanjem   med meditacijo in med jogijsko prakso.

S temi orodji,  ko umirimo vsa čutila in um ter se povežemo  z Bogom lahko dobro opazujemo kako se spreminja naš pogled na življenje in naša zavest.  V trenutku povezave z Bogom skozi meditacijo, molitvijo ali mantro, se naša zavest dvigne in vidimo stvari take, kot zares so. Vidimo svoj pravi položaj v odnosu z vsem. Temu rečemo Samorealizacija.

Šele iz te perspektive, ko smo popolnoma nenavezani na naša čustva, um in telo, lahko opazujemo sebe iz distance in vidimo svojo iluzijo…skozi resnico. Odprto tretje oko in Kronski center nam dajeta pogled v resnico.