Prepustiti se toku življenja zahteva veliko mero zaupanja. Dostikrat uporabljam prispodobo lesene palice, ki plava po reki. Palica se ne upira rečnemu toku, niti malo, ker ve, da če bo to naredila, se bo zlomila. Rečni tok je zanj premočen. Isto velja za nas. Ko se upiramo življenjskemu toku, sebi škodujemo. To, kar nam življenje z vso silo prinaša enostavno moremo sprejeti.
To je včasih težko, še posebej, če nam življenje prinaša korenite spremembe in nas potiska ven iz cone udobja. Z upiranjem v teh trenutkih bomo samo zgubljali energijo in moč. Ne moremo zmagati, lahko samo trpimo. Treba je v takih trenutkih zaupati, da življenje že ve, zakaj nam to daje.
Naše življenje zdaj je posledica vseh naših misli, želja in dejanj iz tega in vseh prejšnjih življenj.
Kljub temu, da smo včasih šokirani s tem, kar nam je prineslo, zavedajmo se, da smo si to sami priklicali, nekje, nekoč…..zavestno ali podzavestno.
Nadaljevala bom s prispodobo: lesena palica se prepusti rečnemu toku in ker se ne upira, preživi vse valove, vse slapove, na nekateri točki se združi z drugimi palicami, nato se s kakšnimi razide….nadaljuje pot s kakšnimi listi, vejami….skratka popolnoma se prepusti in opazuje, kaj ji rečni tok prinaša. Za njo je življenje ena velika, nepričakovana avantura.
Kdo od nas živi tako? Samo redki. Samo tisti, ki se ne bojijo sprememb in novosti, ki zaupajo, da ne glede kam nas življenjski tok pelje, bo vse dobro in se ne oklepajo ničesar. Oklepanje stvari in ljudi, ki nam niso več namenjeni prinaša trpljenje.
Ko se nam v življenju nekaj nepričakovanega zgodi, ko pridejo “brzice in slapovi”, odziv, da spustimo to, kar nam ne pripada več pogosto ni prvi, šele, ko začnemo trpeti in opažamo, da s tem, ko se oklepamo preteklosti “lomimo” sebe, lahko to bolečino transformiramo v osvoboditev. Ni lahko ampak je nujno potrebno. Če se imamo dovolj radi, bomo to naredili. Če dovolj zaupamo, bomo to naredili. Sicer pa se bomo “lomili” in mučili sebe, na koncu se lahko sami spravimo do dna. Odločitev, ali bomo transformirali trpljenje (oklepanje) v prepuščanje (osvoboditev) je naša. Vedno je vse odvisno od naših odločitvah in ne od tega, kar nam življenje prinaša.
Vsako življenjsko preizkušnjo lahko transformiramo v priložnost za rast ali dovolimo, da nas vleče navzdol.
Prepustimo se toku, zaupajmo!
Ana Apsara Colja