V RAZMISLEK ♥

»Zivela sta kmet in njegov osel – oba stara in zeljna počitka zaradi
zivljenjskih izkusenj, ki so jima zdebelile kozo. Nekega dne je star,
napol slep in nic vec prevec pameten osel padel v star, zapuscen vodnjak. Zival,
ujeta v mokri pasti, je bridko jokala v tisti luknji.
Kmet pa ni vedel, kaj naj stori. Vodnjak je bil star in neuporaben in osel
prav tako. Pa se je domislil, odsel k sosedom in zaprosil za pomoc. Domislil se je
namrec izjemne resitve. Z eno samcato potezo bo resil dva stara problema.
Odlocil se je, da bo zasul vodnjak. In to kar z oslom vred. Ni se mu
splacalo stare zivali vleci iz mokre pasti.
Sosedje so radi prisli pomagat cloveku, ki je imel tezave. Prijeli so za
lopate in zaceli metati zemljo v stari vodnjak. Zival je se bolj tulila in
z grozo v srcu milo v svojem oslovskem jeziku prosila za usmiljenje.
Pa ga ni bilo.
Potem je utihnila, ceprav so ljudje se vedno metali zemljo na njo. Kmet je
radovedno pogledal v stari vodnjak in ostrmel. Vsakic ko je na osla padla
gruda, ki so jo ljudje metali na njo, je zival to zemljo preprosto stresla
s sebe in stopila na njo. Tako si je pocasi utirala pot na svobodo. Kmalu
so vsi preseneceni opazovali osla, ki je preprosto izstopil iz starega
vodnjaka«.
———————————————————————————
Zivljenje bo metalo na nas vse vrste zemlje, od mehke, trde do blatne,
črne. Preprosto stresimo s sebe vse te smeti in stopimo
nanje tako, kot je to storil stari osel. Vsaka od nasih tezav je samo stopnica gor, k višji zavesti, k rasti.
Iz najglobljih lukenj in pasti se lahko resimo le, če se ne
predamo in vedno isčemo resitev.

V vsaki situaciji moremo iskati svetlobo, upanje, božansko sporočilo.

Za to je potrebna velika mera strpnosti, tolerance, odpuščanja, razumevanja, poguma.