Človeški um reče: samo še to naredim, pa bom srečen. Samo še to mi uspe, pa bom miren.

Človeški um vedno išče rešitve navzven. Zunanje rešitve pa samo začasno rešijo izvorno težavo.

Izvorna težava duše v materialnem svetu je, da težko sprejme dejstvo, da v materialnem svetu ne obstaja varnost.

Življenje v materialnem telesu je kot hoja po tanki vrvici. Pri vsakem koraku lahko padeš.

Ko se kot duša poistovečamo s telesom, razvijemo lažni ego. Zaradi lažnega ega trpimo.

Težko sprejmemo dejstvo, da telo lahko zboli, da lahko izgubimo službo, položaj, imetje, da lahko izgubimo nekoga, ki ga imamo radi. Težko sprejmemo dejstvo, da ni vse pod našim nadzorom.

Zato je razvoj duhovne zavesti in zavedanje naše prave identitiete pomembno, za našo trajno srečo.

Ni materialnih rešitev, za naše probleme. Obstajajo samo duhovne rešitve.

Ko beremo duhovno literaturo, najprej jo samo razumemo mentalno (pa tudi ne vedno).

Živeti to znanje in realizirati duhovno modrost je pa process, ki traja leta.

Ampak….z leti in s prakso meditacije, joge in branjem duhovne literature dojameš, da tvoje stanje zavesti je rešitev za materialne probleme.

Znotraj sebe si lahko mirna samo, ko končno dojameš, da nisi sama. Nikoli nisi sama. Si sestavni delček Boga.

Srečna si lahko, ko dojameš, da življenje je darilo. Takrat, ko pridejo izzivi rasteš, se učiš, celo največ rasteš skozi bolečino.

Vse, kar ti pride na poti, te nekaj uči. Ni zunanjih sovražnikov. Naš največji sovražnik je naš um.

Kontrola uma in treniranje duhovne zavesti je vsakdanje delo. Duhovni svet je tukaj, v trenutku, ko tvoja zavest postane svetla, čista, duhovna, brez strahov.

In pekel je tukaj, takoj, ko tvojo zavest prevzame tvoj temačni um.

Pot navznoter, je pot do sreče. Nič zunanjega nas zares ne osreči.

Osrečuje nas naš odnos z Bogom, s Svetlobo v nas, Z Ljubeznijo, ki je v nas, z Modrostjo, ki je v nas.

In kje v nas je vse to?

Naše srce je dom Duše in Nadduše. Samo, dokler ne utišamo um, ne pridemo do teh zakladov.

Ana Ugrinovska Kapun