Dolgoletna praksa joge in meditacije mi je prinesla ljubezen do avtentične, tradicionalne joge.

Zelo sem občutljiva na ta “new age” trend spreminjanja vsega, kar je staro, tradicionalno. S TEŽKIM SRCEM OPAZUJEM, ko se poskušajo spreminjati sistemi, ki funkcionirajo že tisočletja.

Joga, taka, kot je predstavljena v tradicionalnih jogijskih literaturah je sistem, ki je star in se uporablja že tisočletja. Ta sistem je izoblikoval, transformiral in razvil  na tisoče jogijev in modrecev.

Joga taka kot je, je povsem dovolj, za osebno srečo, zdravje, vitalnost in duhovno rast. To ne govorim iz teorije ampak iz prakse.

Že 17. let prakticiram iste jogijske asane (30 glavnih), enake dihalne tehnike (10 glavnih) in nekaj tehnik meditacije. Nisem se jih naveličala , kajti vsaka strešica je zame vsak dan drugačna.

Vsaka ura meditacije je zame vsak dan drugačna. Položaji in tehnike so enake a notranja izkušnja je vedno drugačna.

Joga je pot navznoter in ne navzven. To vedno poudarjam na mojih urah. Učim svoje učence, da se v vsako asano poglabljajo, da so pozorni na to, kar jim položaj v tem trenutku sporoča.

ASANA  predstavlja PRETOK. Asana PREBUJA. Asana SPROŽA.

Meditacija je KLIC, PROŠNJA, ŽELJA PO NAPREDKU. Vsak dan.

Praksa joge in meditacije sproža občutke, energije, podzavest, vzorce, misli.

Če smo zavestni v njej (to pomeni, da smo skoncentrirani v njej in na njo), nam bo dala to, kar potrebujemo točno v tem trenutku in na tej stopnji razvoja. Ko z redno prakso rastemo in se spreminjamo, se spreminja tudi naše dojemanje v asanah, naša zavest, občutki.

Na začetku, ko se učimo, smo pozorni na telesni položaj,  na dihanje,  na aktivacijo mišic,  na misli, potem pa na vse to hkrati.

Naslednji nivo je pozornost na pretok energije, na subtilne signale telesa, na drobnih občutkih in spremembah na vseh nivojih.

Na naslednjem nivoju, ko je že telesna izvedba avtomatizirana, dihanje skoraj nezavedno a pravilno, postane izvedba asan neka vrsta meditacije v gibanju. Razvijemo sposobnost, da ne razmišljamo o ničemer, samo opazujemo. Opazujemo vse, kar nam asana ali meditacija sproža, aktivira in daje. Opazujemo, sprejemamo in se učimo.

Takrat postanejo  asane povezovanje, sinergija. Povezovanje uma, duha in telesa, ki v praksi sodelujejo v popolni harmoniji, kot eno.

Proces v meditaciji je podoben, najprej smo pozorni na telo, ko se telo umiri, smo pozorni na dihanje, ko se to umiri smo pozorni na um, ko se um umiri, se odpre podzavest, ko se podzavest očisti se odpre tretje oko in kronska čakra in vstopi Božanska energija. Postanemo kanal, orodje.

To, kar sem zdaj povedala je izkušnja vsakega, ki iskreno, z ljubeznijo in osredotočenostjo prakticira jogo. To je pot za vse nas in je opisana v jogijskih literaturah, ki predstavljajo avtoriteta, to so Vede.

Tisti, ki vemo, kaj joga je in kaj ni, smo občutljivi, ko vidimo kaj vse danes se predstavlja kot joga. Veliko učiteljev želi spremeniti tradicionalni pristop zato, da ponudijo NEKAJ NOVEGA, da lažje prodajo svojo storitev.

Samo za vprašati se je, ali to:  NEKAJ NOVEGA je joga?

Ne, ni.

Filozofiranje učitelja med tem, ko izvajaš nekaj, kar nima blage veze z asanami, žal, ni joga.

Sproščanje z glasbo ali inštrumentom, ki je preglasen, žal, ni sproščanje.

Meditacija, na kateri  se glasno vpije in dere žal ni meditacija.

Problem je v tem, da ljudje, ki nikoli niso izvajali in se učili tradicionalne joge, tega ne vedo. Nimajo s čem primerjati.

Tako kot, če voziš samo Fičo, ne veš kako je voziti najnovejšega Mercedesa.

Da se ne bomo narobe razumeli, nisem jaz proti kreativnosti in inovativnosti. Tudi nisem proti ustvarjanja novih vrst vadb.

Lepo je, da smo kreativni in inovativni. Narobe je, da poimenujemo stvari, ki niso ravno joga, z besedo joga. To je zame prodaja megle. Ni etično, to je zavajanje.

Buda je rekel: “tri stvari ne moremo nikoli skriti. To je sonce, luna in resnica”.

Želim si, da bi vsi tisti, ki si  res želijo duhovno in osebnostno rasti, spoznali kaj res JOGA je. Želim si, da se jih ne zavaja. Hkrati verjamem, da prej ali slej, če iščeš iskreno, najdeš resnico. Jaz sem jo, ker sem si to resno želela.

Ana Apsara Colja