fbpx
Get Adobe Flash player

Moja porodna zgodba

Svoje porodne zgodbe si ne moremo izbrati.
Kljub vsem pripravam in načrtom….bo taka..kot more biti.
Želela sem roditi naravno. Rojevala sem vse skupaj od prvih popadkov, ki so bili na pet minut pa do rojstva približno 20 ur.
Od tega devet ur brez odteka plodovnice, in je bilo znosno,  potem so mi predrli mehur. Takrat so se pa začele ob popadkih nepopisljivo močne bolečine.
 Še 8 ur smo poskušali na vsak način, da rodim, odprta sem bila 10 cm pred predrtja mehurja, potem od bolečin sem se zaprla nazaj na 6 cm, otrok se ni spušcal dol.
Ko sem končno pristala da mi dajo epiduralno, je bilo že prepozno. Popadki, ki so bili zelo boleči in na minuto so bili neznosni, jaz pa popolnoma izčrpana. Otrok je dobil fetalni distres (stisko) in mekonijsko plodovnico ( pokakal se je).
Takrat so se odlocili za urgentni Carski rez.
Tako je bilo konec muk.
Ne ravno lepa je moja porodna  zgodba. Ampak…je taka kot je.
Svoje porodne zgodbe si ne moremo izbrati.
Kljub vsem pripravam in načrtom….bo tako…kot more biti.
VAZNO JE, DA SE SREČNO KONČA.
Ko ti dajo tvojega otroka v narocje in ko ga prvic vidis, je vse pozabljeno.
Tako da, svetujem, prepustite se…bo tako kot more biti.
Vsako telo je drugačno, vsak porod je drugačen. Ene rodijo kot za keks ene se zelo matramo. Ene rodijo naravno, ene pa z CR.
Nima veze, rane se zacelijo.
Hvala Bogu, da živimo v času, ko otroci in mamice pri porodu  ne umirajo. Slovenije je baje na vrhu lestvice, kar se tiče umrljivosti med porodom (zelo redko).
In samo to je vazno. Bolečino preživiš.
Še vsaka jo je.